Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je telesna dejavnost kakršnokoli telesno gibanje, ki ga ustvarijo skeletne mišice in katerega posledica je poraba energije nad ravnjo mirovanja. Sem spadajo na primer domača opravila, kot so pomivanje oken, pometanje, sesanje, umivanje avtomobila, vrtnarjenje … Morda ne boš verjeli, vendar drži, da je poraba kalorij pri polurnem zmernem plesu in pri intenzivnem pospravljanju stanovanja približno enaka.
Tudi nošenje nakupovalnih vreč iz trgovine, odnašanje smeti, košnja trave, sekanje in zlaganje drv so domača opravila, ki lahko pomagajo ohranjati mišično moč in zdravje kosti. Opravila, kot so brisanje prahu, obešanje perila, pletje plevela, pometanje … pa ohranjajo telo spretno in močno. Ob tem je treba paziti, da so obremenitve enakomerne. Neenakomerne obremenitve lahko vodijo v poškodbe.
Šport in telesno vadbo razumemo kot posebno vrsto telesne dejavnosti.
Šport se nanaša na organizirano in načrtovano vadbo. Je igra ali dejavnost, izvedena v okviru javno določenih pravil pri kateri sodeluje ena ali več oseb, ki tekmuje oziroma tekmujejo proti drugim igralcem/udeležencem.
Različni motivi za ukvarjanje s športom in želja po doseganju dobrih rezultatov sta glavni značilnosti športa.
Iz tega sledi, da je tekmovalno plavanje pred množico v dvorani šport, medtem ko je plavanje v morju ali bazenu samo zase le rekreacija. Obstaja veliko vrst športov, skupno vsem pa je, da zahtevajo za udejstvovanje relativno veliko časa in denarja, če že ne od udeleženca pa od gledalca.
Telesna vadba je namenjena izboljšanju telesne pripravljenosti in zdravja. Lahko jo imenujemo tudi športna rekreacija. Kot oblika telesne aktivnosti ima po zdravstvenem pojmovanju vse pozitivne učinke, ki jih ima tudi tekmovalni šport. V rekreaciji uporabljaš enake oblike gibanj kot v tekmovalnem športu.
Razlika je v namenu. Osnovni namen rekreacije je zabava, tekmovalnega športa pa zmaga. V primerjavi s tekmovalnim športom ima rekreacija prednost, ker je lahko množična ne glede na starost in zdravstveno stanje, prav tako pa je možnost poškodb manjša.
Po učinku na presnovo je vadba lahko aerobna ali anaerobna. Anaerobna vadba pomeni "brez kisika". Pri takšni obliki vadbe mišice energijo pridobivajo brez kisika, kar pomeni, da je dotok krvi omejen. Povedano z drugimi besedami, to je vsaka aktivnost, ki razgradi glukozo za energijo brez uporabe kisika. Na splošno so te dejavnosti kratkotrajne in zelo intenzivne. Ideja je, da se v kratkem času sprosti veliko energije in tvoja potreba po kisiku preseže zalogo kisika.
Primeri anaerobne vadbe so vaje in gibi, ki zahtevajo kratke izbruhe intenzivne energije. Sem spadajo na primer vaje s težo (lastna teža, proste uteži, fitnes naprave …), šprint, visokointenzivni intervalni trening (angleško High-Intensity Interval Training, kratica HIIT) …
Aerobna vadba pomeni "s kisikom". Pri takšni obliki vadbe mišice energijo pridobivajo s kisikom in je dotok krvi in s tem kisika v mišice neprekinjen in enakomeren. Znana je tudi pod imenom kardiovaskularna vadba ali kardio. Dihanje in srčni utrip se ti bosta med aerobnimi aktivnostmi povečala.
Te vrste vadba pripomore k ohranjanju ali izboljševanju zdravja srca, pljuč in krvnega obtoka in tako ohranja in izboljšuje splošno vzdržljivost. Med aerobne dejavnosti štejemo hitro hojo, tek, kolesarjenje, ples, planinarjenje, gorništvo, smučanje, tek na smučeh, plavanje, aerobiko, košarko, nogomet …
Pri vadbi je pomembno, da jo prakticiraš dovolj pogosto in da je zate ustrezna. Važno je tudi, da se osredotočiš na pravilno izvedbo vaj. Naj ti ne bo cilj na primer narediti 20 sklec, če jih ne moreš izvesti pravilno. Raje napravii 10 pravilnih sklec. Na ta način boš hitreje preoblikovala telo in postala močnejša ter se obenem zavarovala pred neželenimi poškodbami.
Če želiš povečati mišično maso in moč mišic ter imeti bolj čvrsto telo, je najboljše, da se odločiš za trening s težo. Samo s cardio vadbo videza toniziranega telesa ne boš dosegla.
Pri vadbi ne pretiravaj, saj telo stremi k ravnovesju. Tako kot ni dobro preveč sedeti in se prenajedati, ni dobro preveč telovaditi in premalo jesti. In kot pri vseh pomembnih stvareh v življenju, je tudi pri vadbi na prvem mestu kvaliteta in ne kvantiteta.
Bodi vztrajna, potrpežljiva, samodisciplinirana in telovadi najprej zato, da se boš boljše počutila in izboljšala kakovost svojega življenja. "Lepši" zunanji videz naj bo zaželjeni stranski učinek in ne glavni cilj. Zavedaj se, da je zdravje največje bogastvo, ki ga moraš varovati in ceniti. In najbolj ga varuješ, če imaš rada samo sebe ter posledično zase tudi lepo skrbiš.
"Vsak dan se odločim za dobro počutje in delam na dosegu svojih ciljev.
Močna sem, ker se zanašam nase!" — Romy